Razpis za veleposlaniška mesta, ki vznemirja diplomate

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je objavljen interni razpis za štiri vodje diplomatskih predstavništev. Pri treh gre za ponovitev razpisa. Ponovno se je na seznamu znašlo mesto vodje urada v Ramali. Kot smo poročali, je bil razpis za ta položaj objavljen že lani jeseni, nato pa ponovno julija letos, a očitno večjega zanimanja za vodenje urada v Palestini v diplomatskih krogih ni.

Vojku Kuzmi je bil tako pred meseci mandat vodje urada podaljšan do poletja prihodnje leto, po njegovi smrti v začetku oktobra pa MZEZ načrtuje, da bo v Ramalo v kratkem poslalo diplomata, ki bo do imenovanja novega vodje urada opravljal potrebne diplomatske naloge.

Da je to predstavništvo za Slovenijo zelo pomembno, je mogoče razbrati tudi iz zapisa na spletni strani zunanjega ministrstva, kjer je navedeno, da je urad v Ramali vzpostavil mrežo stikov, ki je neprecenljiva pri ugotavljanju dejanskega stanja na terenu, pospeševanju sodelovanja Slovenije s Palestino, izvedbi bilateralnih, predvsem humanitarnih projektov … Kot je znano, je Slovenija Palestino kot neodvisno in suvereno državo priznala junija lani, tudi kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov pa si aktivno prizadeva za vzpostavitev miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu.

Ponovljen je tudi razpis za veleposlaniški položaj v Tel Avivu, ki je bil sicer objavljen že avgusta. Čeprav je sedanji veleposlanik v Izraelu Bogdan Batič mandat nastopil šele lani in bi se mu torej ta iztekel sredi leta 2028, se namreč namerava v domovino vrniti poleti prihodnje leto. Kot je mogoče slišati na MZEZ, gre pri njegovem predčasnem odhodu za osebne razloge.

Večje presenečenje kot ponovni razpis za vodjo urada v Ramali in za veleposlanika v Tel Avivu pa je ponovljen razpis za veleposlanika v Zagrebu. Kot pravijo naši sogovorniki z MZEZ, namreč za to mesto, na katerem se mandat sedanjemu veleposlaniku Gašperju Dovžanu izteče poleti prihodnje leto, v diplomatskih krogih vlada precejšnje zanimanje in je na julijski razpis prispelo več prijav. Med njimi tudi diplomatov, ki so že zasedali pomembne veleposlaniške položaje.

Tako naj bi po besedah naših virov vodenje diplomatskega predstavništva na Hrvaškem močno privlačilo tudi vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za evropske zadeve Iztoka Jarca. A ker se je Jarc šele poleti vrnil z dolgotrajnega službovanja v tujini - od začetka leta 2019 je bil slabo leto veleposlanik v Srbiji, od tam pa je odšel za vodjo slovenskega stalnega predstavništva pri Evropski uniji v Bruslju – naj bi v pravniških vrstah zunanjega ministrstva prevladalo prepričanje, da njegov skorajšnji ponovni odhod v tujino ni dopusten. Zakon o zunanjih zadevah sicer določa, da lahko veleposlanik zaporedoma službuje največ v dveh diplomatskih predstavništvih, pri čemer skupna doba vodenja diplomatskih predstavništev ne sme preseči osem let.

Še bolj pa so naši sogovorniki iz diplomatskih vrst presenečeni, ker se je med razpisanimi mesti znašel veleposlaniški položaj v Washingtonu. To namreč pomeni, da bo eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov Iztok Mirošič, ki je vodenje diplomatskega predstavništva v Washingtonu prevzel pred dvema letoma, predčasno zapustil ZDA. Mirošiča smo vprašali, kaj so razlogi za takšno odločitev oziroma ali držijo informacije, da se namerava sredi prihodnjega leta preseliti na veleposlaniško mesto v Rim. Tam bi bil namreč, kot pravijo naši viri, bliže ženi, ki je diplomatka na slovenskem veleposlaništvu v Vatikanu. Odgovorov na naša vprašanja nismo dobili.

Mirošič je bil sicer pred leti že veleposlanik v Rimu, vračanje na isto veleposlaniško mesto pa ni ravno običajno. Smo pa bili takšni odločitvi v preteklosti že priče na primer pri Aleksandru Geržini, ki se je po več letih vrnil na veleposlaniško mesto na Dunaju.